Moj večni problem je hujšanje

Ste se že kdaj srečali s hujšanjem? Beseda, s katero se največkrat srečam, je hujšanje in vse, kar je povezano s prehrano. Že od malega me vsi bombardirajo in posiljujejo s tem. Tako zelo velikokrat sem že slišala besedo hujšanje, da je prav ne prenesem več.

Vedno sem bila bolj okrogle sorte, a ko gledam za nazaj, sploh nisem bila debela. Šele v srednji šoli sem se zares malo poredila, a še zdaleč od tega, da bi bila debela. A hujšanje me spremlja že od malega. Prvič sem zares začela hujšati ob koncu srednje šole. Kako lep občutek, ko lahko nase oblečeš karkoli in ti to tudi lepo stoji. Po pravici sem se prav zabavala. Malo sem popazila na hrano, malo se gibala, pa tako in tako smo bili mladi in je hujšanje bilo veliko lažje. A veselje ni prav dolgo trajalo. Sedaj je hujšanje veliko težje. Ne vem, ali vplivajo hormoni, ali stres ali kaj. Iz dneva v dan se bolj obremenjujem s tem in iz dneva v dan je hujšanje težje.

Ko bi vsaj obstajal enostaven recept, kako se znebiti odvečnih kilogramov in potem to težo tudi obdržati. Saj hujšanje še ni tako težko, a kaj, ko potem ne uspeš obdržati idealne teže in se kilogrami vrnejo z jo-jo učinkom. In potem si v začaranem krogu in vsakič še s kakšnim kilogramom več.

Prav zavidam puncam, ki lahko pojejo vse in so suhe. Jaz samo pogledam tortico, pa se mi nekaj dekagramu že obesi na zadnjico. Me prav zanima, ali so se one tudi kdaj ukvarjale s hujšanjem. Teh nekaj srečnic, ki jih poznam, še za šport niso slišale.

Pravijo, da upanje umre zadnje in jaz še vedno upam, da moje hujšanje še ni zaključeno. Še naprej si bom prizadevala, da izgubim nekaj kilogramov in da težo tudi obdržim. A najprej morem dobiti pravo motivacijo.…