Ko razmišljate o plovilu, to prinese zraven tudi vzdrževanje in kje plovilo bo. Kajti ne živimo vsi na morju, da bi lahko imeli privez in prikolice v takšnih trenutkih so še kako potreben. Kar hitro lahko dobimo takšne želje, če je v nas le malo pomorščaka in življenje se lahko začne vrteti okoli tega.
Pomembno je tudi to, da vemo, da ne potrebujemo priveza, ki nas bo drago stal, da ne potrebujemo kupiti prikolice, ampak si jo lahko izposodimo, to pa še lahko kako prav pride.
Poznam soseda, ki se mu je življenje ustavilo, enostavno več ni imel želje po nikomer, kar sam je preživljal dneve. Otroci so zrasli in naenkrat je imel preveč časa. Njegovo razpoloženje je tako nihalo, včasih je bil tako zadržan, da se tudi z sosedi več ni pogovarjal. Potem pa smo bili vsi šokirani, ko je en dan dajal iz prikolice en manjši čoln. Videlo se je, da zelo uživa, njegov nasmeh se je povrnil, ker je končno dobil nekaj zaradi česar mu je bilo vredno živeti. Ker prikolice ni potreboval čez leto, ampak samo, ko je čoln peljal na morje ali iz njega, si prikolice ni kupil, ampak jo je imel sposojeno.
Takrat mi je dalo misliti, kako se ljudje lahko hitro zapustimo in kako pomembno je, da človek nekaj najde zase, da išče tako dolgo, da dobi in da ne obupa. Sama si ne bi nikoli mislila, da pa bo sosed imel svoj čoln, dokler nisem videla prikolice in novega čolna na njej.
Glavno je, da človek išče tisti svoj čar, kotiček, v katerem raste, živi in je srečen. Zdaj ga vidim srečnega, vsako poletje gre na morje, prikolice nima kupljene, si jo sposodi, naloži svoj čoln in ga čez poletje skoraj nič ni doma, ko se poletje konča, pa čoln pripelje nazaj domov.