Dan, ko so gasilci zopet tema razmišljanja

Redkokdaj se zgodi, da se gasilci vozijo po ulicah, če nimajo kakšne intervencije. Ampak danes sem jih videla kar dvakrat. Niso imeli prižganih siren niti ni delovalo, da bi se jim kam mudilo. In seveda, ker živim v vasi, kjer se nič ne dogaja, je bilo to nekaj, o čemer sem sem in tja razmišljala še kar cel dan. 

Včasih, ko vidim, kaj vse delajo, jih prav spoštujem. Ne vidim tega v živo, da ne bo pomote, ampak kje v kakšnih člankih in poročilih. Sem in tja vidim, kako se gasilci peljejo, na kakšno intervencijo, to je pa bolj ali manj to. Če dobro polmislim nikoli še nisem videla intervencije v živo. Najbližje, kar sem videla, je bilo, ko so ravnokar pogasili eno hišo, kjer je bil požar. Najbrž so jo gasilci pogasili najmanj pol ure prej, preden sem prišla, ker so bili že proti koncu pospravljanja. Vsaj videti je bilo tako. Takrat je bilo kar neprijetno, ko sem hodila mimo. Samo upala sem, da se ni kdo poškodoval in da ni bilo večje škode. Bila je namreč ena starejša hiša in najprej sem pomislila na to, da je tam kakšna babica, ki upam, da jo je dobro odnesla. 

Dan, ko so gasilci zopet tema razmišljanja

Ne vem pa, kaj so imeli danes, da so šli tolikokrat mimo. Na hitro je delovalo, kot da so šli malce na neobvezen obvoz, čeprav verjamem, da ni bilo to to, ker bi bil to čisti nesmisel. 

Velikokrat se vprašam, ali bi bil takšen poklic zame. Ampak glede na to, da imam komaj petdeset kilometrov to zagotovo, ne bi bilo zame, ker bi še cev komaj kam odnesla, kaj šele, da bi karkoli pogasila. Verjetno bi imeli gasilci več dela z mano kot koristi. Lahko, pa da bi se izkazalo, da bi, za kakšne intervencije, ki jo imajo gasilci, bila uporabna ravno zato, ker sem majhna.