Oče je danes zelo ponosen na svojo odločitev, da je takrat pred dvajsetimi leti izbral pravilno odločitev, to je izbira sistema za ogrevanje.
Ni izbral klasičnega, na kurilno olje ali pa na premog in drva, odločil se je, da bo geotermalna toplotna črpalka grela in hladila našo hišo. Takrat je ta tehnologija pri nas bila še v povojih, zunaj naših meja pa je bila že skoraj stalna praksa. K tej njegovi odločitvi je pripomogla tudi njegova služba, saj je kot referent za prodajo bojlerjev in peči za ogrevanje bil vedno v stiku z napredkom in razvojem. Že res, da je bila investicija za tiste čase nesramno visoka, vendar pa danes ve, da se je povrnila v pičlih petih letih ogrevanja s sistemom geotermalna toplotna črpalka. Vložek je bil visok tudi zaradi dejstva, da je bilo potrebno odebeliti fasado za nekaj centimetrov, celotni ogrevalni sistem se je spremenil, namesto postavljenih radiatorjev je bilo po celotni hiši položeno talno ogrevanje.
Tudi sama vrtina je dvignila stroške, pravzaprav dve vrtini, ki sta bili izvrtani v globino vsaka sto metrov. Geotermalna toplotna črpalka je prva leta obratovanja porabila na letni ravni porabila približno dvesto petdeset evrov za porabljeno električno energijo, danes je ta strošek nekje za sto evrov višji, ker je pač tudi cena električne energije višja. Neverjetno je tudi to, da geotermalna toplotna črpalka v vseh teh letih obratovanja potrebovala le dva servisa, enega manjšega in enega večjega. Je pa ena pomanjkljivost, ki jo ta geotermalna toplotna črpalka ima. To je njena analognost.
Današnje toplotne črpalke so vse že opremljene z digitalnimi dostopi preko mobilnih telefonov in je zato spremljanje njenega delovanja in možnosti nastavitev temperature dosti lažja kot pri očetovem starejšem modelu, ki tudi nima možnosti, da bi se digitalizirala. Tako bo moral še naprej osebno in ročno spreminjati nastavitve ter odpirati in zapirati ventile.…
